Zgodovina kopalnic ne sega prav daleč v zgodovino. Bolj priljubljena so bila javna kopališča, ki so imela obredni pomen, kot na primer pri Judih, še večkrat pa so imela namen sproščanja in uživanja. Kopalnice, približno take, kot jih poznamo danes, so se pojavile šele od 19. stoletja dalje in so se razvijale počasi in glede na socialne sloje. Kopalniško pohištvo je svojo vlogo dobilo nazadnje. Najprej so bili pomembni elementi: umivalnik, kad in stranišče. Prhe so bile namenjene revnejšemu sloju, saj si niso mogli privoščiti veliko porabo vode.

Razvoj kopalniškega pohištva

Če bi pogledali, kako se je razvijalo kopalniško pohištvo, bi lahko rekli da –  predvsem v zadnjem času – s svetlobno hitrostjo. Oglejte si kopalniško pohištvo tudi na tej povezavi. Kopalnice postajajo prostorsko vse bolj enakovredne dnevnim sobam, tako zaradi velikosti in dnevne svetlobe, kot tudi glede na kopalniško pohištvo. Če je bilo še ne dolgo tega kopalniško pohištvo podrejeno funkcionalnosti, je zdaj pomembno tudi z vidika lepote. Materiali, ki bi jih v prejšnjem stoletju našli le pri ekstravagantnih bogataših vse bolj prodirajo na širši trg. Les se je dolgo zdel za kopalnice neprimeren. Če danes obiščete kakšen sejem, kjer predstavljajo kopalniško pohištvo, ga boste našli v vlogah, za katere ste mislili, da so možne le v sanjah. Jaz priznam, da pred obiskom takšnega sejma še nisem videla lesenega umivalnika in nikoli si tega ne bi domislila sama. Zame je bilo to prej nekaj nezdružljivega. Hecno pravzaprav. Doma sem z goratih predelov naše lepe, in vsakič, ko smo šli v gore, sem videla lesena korita, v katere je tekla osvežujoča studenčnica. Kopalniško pohištvo na drugi strani, za katerega je bil les edini pravoveren material, pa najdemo tudi v kaljenem steklu in tako dalje.