Pred kratkim sem se znašla v družbi, kjer so se ravno ukvarjali s tečaji tujih jezikov. Premlevali so, ali so tečaji tujih jezikov koristni ali ne, in večina jih je bila prepričanih, da bi se bilo dobro kakšnega jezika še naučiti, saj si lahko s tem zagotoviš napredovanje v službi ali izboljšaš zaposlitvene možnosti. Sogovorniki, ki sem jih sprva le poslušala, so govorili o tem, da so med tečaji tujih jezikov zagotovo najbolj pametni ruski in kitajski, saj naj bi se ti dve državi izjemno razvijali in bomo slej kot prej vsi poslovali z njima. Reči sicer nisem hotela nič, saj so bili izjemno prepričani v svoj prav in so eden drugemu ves čas prikimavali, a moje mnenje je bilo nekoliko drugačno. Tečaji tujih jezikov so vsekakor dobra stvar, a prevelike teže jim gotovo ne bi smeli pripisovati. Sama namreč govorim angleško in francosko, saj sem ta jezika imela v šoli, sama sem se naučila španščine, med vsemi tečaji tujih jezikov pa sem si nekoč izbrala tudi portugalščino. No, ampak službe kljub diplomi in obsežnemu jezikovnemu znanju nimam, pa sem poleg tega diplomirala še s področja zdravstva (fizioterapije). In … Precej podobno se godi moji sestri, ki je doštudirala sinologijo – torej kitajščino. Kaj pa vem, morda pač še ni našla enega tistih podjetij, ki bi si na vso moč želela poslovati s Kitajci …

O tečajih tujih jezikov govori tudi ta objava.